Zoltán Balog velja za eno najpomembnejših političnih osebnosti na Madžarskem v zadnjih dveh desetletjih, zlasti na področju socialne integracije in človekovih pravic. Kot nekdanji minister za človeške vire, pastor kalvinistične cerkve in zaupnik premierja Viktorja Orbána je Balog pomembno vplival na madžarsko politiko socialne integracije, še posebej v odnosu do romske skupnosti, ki predstavlja največjo manjšino v državi. Njegova politična pot je zaznamovana z ambivalentnostjo, saj ga nekateri vidijo kot zagovornika romske skupnosti in drugih ranljivih skupin, medtem ko ga drugi kritizirajo zaradi tesne povezave z Orbánovo vlado, ki je pogosto deležna kritik zaradi svojega odnosa do manjšin. Kljub temu pa je Balogov vpliv na razvoj politik socialne integracije na Madžarskem nesporen, saj je v času svojega ministrovanja uvedel številne programe in strategije, ki so bile namenjene izboljšanju položaja marginaliziranih skupin v madžarski družbi. Eden izmed njegovih najpomembnejših dosežkov je bila implementacija nacionalne strategije za vključevanje Romov, ki je bila zasnovana kot dolgoročni načrt za izboljšanje položaja romske skupnosti na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva in bivanjskih razmer.
Balogova poklicna pot se je začela kot pastor v reformirani kalvinistični cerkvi, kjer je razvil močan občutek za socialno pravičnost in skrb za marginalizirane skupine v družbi. Ta teološki in moralni temelj je pozneje pomembno vplival na njegovo politično delovanje in oblikovanje politik. Leta 2010, ko je Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbána prevzel oblast, je Balog vstopil v vlado najprej kot državni sekretar za socialno vključenost, leta 2012 pa je prevzel vodenje novo ustanovljenega ministrstva za človeške vire, ki je združevalo področja izobraževanja, zdravstva, kulture, socialnega varstva, športa in cerkve. Na tem položaju je ostal do leta 2018, kar mu je omogočilo dolgoročno in sistemsko načrtovanje politik socialne integracije. V tem obdobju je Balog igral ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju nacionalne strategije za socialno vključevanje, zlasti strategije za vključevanje Romov 2011-2020, ki je bila usklajena z okvirom Evropske unije za nacionalne strategije vključevanja Romov. Ta strategija je bila zasnovana kot celovit pristop k reševanju kompleksnih izzivov socialne izključenosti in je vključevala ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in bivanjskih razmer ter je bila ena prvih takšnih strategij v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, ki je bila zasnovana na podlagi empiričnih podatkov in s sodelovanjem predstavnikov romske skupnosti.
Na področju izobraževanja je Balog uvedel več programov, ki so bili namenjeni izboljšanju dostopa do kakovostnega izobraževanja za otroke iz prikrajšanih okolij, zlasti romske otroke. Eden izmed najvidnejših programov je bil "Arany János Program", ki je bil usmerjen v podporo nadarjenim učencem iz socialno šibkih okolij, da bi dosegli visokošolsko izobrazbo. Poleg tega je Balog pod svojim vodstvom razširil sistem štipendiranja za romske študente in uvedel program za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja, ki je eden največjih izzivov v izobraževalnem sistemu, zlasti med romsko populacijo. V okviru reforme izobraževalnega sistema je Balog uvedel tudi celodnevno šolanje za osnovnošolce, kar je bilo posebej pomembno za otroke iz socialno šibkih družin, saj jim je omogočilo boljše pogoje za učenje in razvoj. Prav tako je podpiral razvoj mentorskih programov, ki so mladim iz ranljivih skupin pomagali pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Kljub tem prizadevanjem pa kritiki opozarjajo, da je istočasno prihajalo do centralizacije izobraževalnega sistema, ki je zmanjšala avtonomijo šol in lokalnih skupnosti pri prilagajanju izobraževanja specifičnim potrebam učencev, kar je po mnenju nekaterih strokovnjakov negativno vplivalo na kakovost izobraževanja za otroke iz marginaliziranih skupin.
Prizadevanja za izboljšanje zaposlovanja in ekonomskega položaja
Na področju zaposlovanja je Balog kot minister za človeške vire uvedel vrsto ukrepov, ki so bili namenjeni povečanju zaposljivosti pripadnikov ranljivih skupin, zlasti Romov, ki se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti in diskriminacije na trgu dela. Eden izmed ključnih ukrepov je bil program javnih del, ki je bil sicer deležen mešanih odzivov strokovne javnosti, saj je po eni strani omogočil kratkotrajno zaposlitev za številne dolgotrajno brezposelne osebe, po drugi strani pa kritiki opozarjajo, da ni ponudil trajnostne rešitve za problem strukturne brezposelnosti v prikrajšanih regijah. Pod Balogovim vodstvom je ministrstvo razvilo tudi programe za spodbujanje socialnega podjetništva in samozaposlovanja med pripadniki romske skupnosti, vključno s finančnimi spodbudami za ustanovitev lastnih podjetij in mentorstvi za nove podjetnike. Poleg tega je Balog podpiral razvoj poklicnega usposabljanja, ki je bilo prilagojeno potrebam lokalnega gospodarstva, ter programe za spodbujanje zaposlovanja mladih, vključno s programom "Young Guarantee", ki je zagotavljal, da vsaka mlada oseba v šestih mesecih po končanem izobraževanju ali izgubi zaposlitve prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. Kljub tem prizadevanjem pa ostaja stopnja brezposelnosti med Romi na Madžarskem še vedno znatno višja od nacionalnega povprečja, kar kaže na kompleksnost problema in potrebo po nadaljnjih strukturnih reformah na tem področju.
Balogova prizadevanja na področju zdravstva so bila usmerjena v zmanjševanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, ki so še posebej izrazite med romsko populacijo. Pod njegovim vodstvom je ministrstvo za človeške vire uvedlo program za izboljšanje dostopa do primarnega zdravstvenega varstva v prikrajšanih regijah, vključno z mobilnimi zdravstvenimi enotami, ki so zagotavljale osnovno zdravstveno oskrbo in preventivne preglede v oddaljenih naseljih z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Balog je podpiral tudi programe za izboljšanje zdravstvene pismenosti med pripadniki ranljivih skupin in kampanje za spodbujanje zdrave prehrane in življenjskega sloga. Posebno pozornost je namenil izboljšanju zdravstvenega varstva mater in otrok, saj so raziskave pokazale, da je umrljivost dojenčkov in otrok pod petim letom starosti med romsko populacijo znatno višja kot med splošno populacijo. V okviru teh prizadevanj je ministrstvo uvedlo program usposabljanja za zdravstvene delavce za delo z romskimi skupnostmi, ki je vključeval kulturno kompetentnost in razumevanje specifičnih zdravstvenih potreb te populacije. Ti programi so prispevali k postopnemu izboljšanju zdravstvenih kazalnikov med romsko populacijo, vendar raziskave kažejo, da še vedno obstajajo znatne razlike v zdravstvenem stanju in pričakovani življenjski dobi med Romi in splošno populacijo.
Na področju bivanjskih razmer je Balog podpiral programe za izboljšanje stanovanjskih pogojev v segregiranih romskih naseljih in za spodbujanje desegregacije. Eden izmed ključnih projektov je bil program za obnovo in legalizacijo neformalno zgrajenih stanovanj v romskih naseljih, ki je vključeval tudi izboljšanje komunalne infrastrukture, kot so dostop do pitne vode, kanalizacije in elektrike. Poleg tega je ministrstvo pod Balogovim vodstvom podpiralo programe za povečanje dostopa do socialnih stanovanj za ranljive skupine in uvedlo subvencije za plačilo stanovanjskih stroškov za družine z nizkimi dohodki. Kljub tem prizadevanjem pa ostaja stanovanjska segregacija na Madžarskem še vedno pomemben problem, zlasti v vzhodni regiji države, kjer so koncentracije romskega prebivalstva najvišje. Kritiki opozarjajo, da so bili ukrepi za desegregacijo pogosto neučinkoviti zaradi pomanjkanja celovitega pristopa, ki bi vključeval tudi ukrepe na področju zaposlovanja in izobraževanja, ter zaradi odpora lokalnih skupnosti in občin. Raziskave kažejo, da še vedno približno tretjina romskega prebivalstva na Madžarskem živi v segregiranih naseljih s slabimi bivanjskimi pogoji, kar kaže na potrebo po nadaljnjih prizadevanjih na tem področju.
Institucionalne reforme in sodelovanje z romskimi organizacijami
Eden izmed pomembnih vidikov Balogovega pristopa k socialni integraciji je bilo spodbujanje institucionalnega sodelovanja med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe, zlasti romskimi organizacijami. Pod njegovim vodstvom je ministrstvo za človeške vire okrepilo dialog z romskimi predstavniki in organizacijami ter jih vključilo v oblikovanje in izvajanje politik socialne integracije. Balog je podpiral tudi razvoj romskih kulturnih institucij in organizacij, vključno z ustanovitvijo Romskega zgodovinskega, kulturnega, izobraževalnega in holokavstnega centra, ki je bil namenjen ohranjanju in promociji romske kulture ter ozaveščanju o zgodovini in trpljenju romske skupnosti. Poleg tega je Balog spodbujal sodelovanje med verskimi organizacijami in romskimi skupnostmi, zlasti preko programa "Church-Roma Collaboration", ki je podpiral socialne in izobraževalne programe, ki so jih izvajale cerkve v romskih skupnostih. Ti programi so vključevali predšolske programe, programe za pomoč pri učenju, poklicno usposabljanje in pastoralno delo v romskih skupnostih. Kot pastor kalvinistične cerkve je Balog verjel v pomembno vlogo, ki jo lahko imajo verske organizacije pri spodbujanju socialne integracije in medkulturnega dialoga. Več informacij o njegovih prizadevanjih in projektih najdete na njegovi uradni spletni strani https://www.balogzoltan.hu/, kjer so predstavljeni ključni dosežki in iniciative njegovega delovanja.
Balogov pristop k socialnim politikam je bil pogosto zaznamovan z določeno mero pragmatizma in prilagodljivosti, ki je odražala njegovo razumevanje kompleksnosti socialnih problemov in potrebe po celovitih rešitvah. Namesto da bi se osredotočal izključno na eno dimenzijo socialnega izključevanja, je Balog zagovarjal večdimenzionalni pristop, ki je vključeval ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva in bivanjskih razmer. Ta pristop je temeljil na priznanju, da so socialni problemi, s katerimi se soočajo marginalizirane skupine, medsebojno povezani in se jih ne da reševati izolirano. Poleg tega je Balog poudarjal pomen pristopa, ki temelji na lokalnih potrebah in virih, ter spodbujal sodelovanje med različnimi deležniki na lokalni ravni. To je vključevalo sodelovanje med šolami, zdravstvenimi ustanovami, socialnimi službami, zaposlitvenimi centri, verskimi organizacijami in organizacijami civilne družbe pri oblikovanju in izvajanju programov socialne integracije. Ta pristop je bil še posebej viden v programu "Gyerekesély" (Priložnost za otroke), ki je bil usmerjen v zmanjševanje revščine otrok in je vključeval koordinirano delovanje različnih institucij na lokalni ravni. Kljub tem pozitivnim vidikom Balogovega pristopa pa kritiki opozarjajo, da so bile njegove politike pogosto omejene z ideološkimi in političnimi omejitvami vladajoče stranke Fidesz, kar je omejevalo njihovo učinkovitost in doseg.
Kritike in kontroverznosti
Kljub nedvomnim prizadevanjem za izboljšanje položaja marginaliziranih skupin na Madžarskem je bil Balog pogosto deležen kritik tako s strani domače kot mednarodne javnosti. Eden izmed glavnih virov kritik je bila njegova tesna povezava z vlado Viktorja Orbána, ki je bila pogosto kritizirana zaradi avtoritarnih tendenc in politike, ki je po mnenju kritikov omejevala pravice manjšin in civilne družbe. Balog je kot minister za človeške vire podpiral številne kontroverzne reforme, vključno z reformo izobraževalnega sistema, ki je po mnenju kritikov povzročila centralizacijo in zmanjšanje avtonomije izobraževalnih ustanov, ter z reformo socialnega sistema, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov negativno vplivala na najranljivejše skupine v družbi. Poleg tega so kritiki opozarjali na neskladje med retoriko socialne integracije, ki jo je zagovarjal Balog, in dejanskimi politikami vlade, zlasti v odnosu do migrantov in prosilcev za azil. Medtem ko je Balog poudarjal pomen socialne integracije in spoštovanja človekovih pravic, je bila madžarska vlada deležna ostrih kritik zaradi svoje politike do migrantov, vključno z gradnjo mejne ograje in sprejetjem zakonodaje, ki je omejevala pravice prosilcev za azil. Ta neskladja so po mnenju kritikov zmanjševala verodostojnost Balogovih prizadevanj za socialno integracijo in so odražala širše napetosti in protislovja v politiki Orbánove vlade.
Kljub kritikam in kontroverznemu političnemu kontekstu, v katerem je deloval, ostaja Balogov vpliv na razvoj politik socialne integracije na Madžarskem pomemben in vreden preučevanja. Kot minister za človeške vire je uvedel številne programe in strategije, ki so bile namenjene izboljšanju položaja marginaliziranih skupin, zlasti romske skupnosti, ter spodbujal institucionalno sodelovanje in dialog med različnimi deležniki v procesu socialne integracije. Njegov pristop k socialnim politikam, ki je temeljil na priznavanju kompleksnosti socialnih problemov in potrebe po celovitih rešitvah, predstavlja pomemben prispevek k razumevanju in reševanju izzivov socialne integracije v sodobnih družbah. Hkrati pa njegov primer ponazarja tudi izzive in omejitve, s katerimi se soočajo oblikovalci politik pri prizadevanjih za socialno integracijo v politično polariziranem okolju. Po zapustitvi ministrske funkcije leta 2018 je Balog prevzel vodenje pastoralne akademije reformirane cerkve in nadaljeval svoje delovanje na področju socialne integracije preko cerkvenih in nevladnih organizacij. Njegovo delovanje po ministrskem mandatu predstavlja zanimivo področje za nadaljnje raziskave, zlasti v kontekstu vloge verskih organizacij pri spodbujanju socialne integracije in medkulturnega dialoga v sodobnih pluralističnih družbah.
